Molao wa motheo

BOLELOKO

Go tla ba le magoro a a latelago a boleloko:

(1) Boleloko bjo bo Tlwaelegilego bo buletšwe batho bao ba nago le, bonnyane, Tikrii ya Onase ka Maleme a Afrika. Le ge go le bjalo, boleloko bo ka fiwa le motho yo a se nago senyakwa se, go ya ka tumelelo ya Boto ya Mokgatlo goba Komitiphethiši ya yona.

(2) Boleloko bja Tlhompho bo ka fiwa batho bao ba kgathilego tema ye kgolo kudu ka lekaleng le le ka Mokgatlong.

(3) Boleloko bja Ditheo bo buletšwe ditheo ka moka. Ditefelo tša boleloko bjo di menagana gane ge di bapetšwa le ditefelo tša boleloko bja setlwaedi. Leloko le lengwe le le lengwe la Setheo le swanetše go fiwa dikhophi tše tharo tša tlaleletšo tša dikgatišo ka moka tša ALASA ge le di kgopetše. Dikgokagano ka moka di tla lebišwa go motho yo a filwego maikarabelo a go emela boleloko bja ditheo. Boleloko bja ditheo bo dumeletšwe fela boutu e tee.

(4) Boleloko bja Bophelo Ka Moka bo fiwa leloko lefe goba lefe la setlwaedi la ALASA, ge feela le ile la kgona go lefa tefo ya ngwaga ka ngwaga ya boleloko makga a lesometshela mo nakong efe goba efe.

Boto e tla tla ka sephetho sa gore ditefelo tša boleloko e ba bokae. Go lefa tšhelete ya boleloko go fa leloko ditshwanelo tša go fiwa Tšenale, gape le go fiwa dikgatišo tše dingwe tša Mokgatlo ka tefelo yeo e fokoditšwego moo go kgonegago.

Boto e ka fega boleloko bja leloko lefe goba lefe ka mabaka a itšego; go fa mohlala, ge leloko le fetilwe ke nako ya go lefela boleloko.

Maloko a Setlwaedi le a Tlhompho, mmogo le a Ditheo le a Bophelo Ka Moka a ka šomiša ditokelo tša ona go bouta mabapi le mešomo efe goba efe ya Mokgatlo ge a le gona ka sebele.

BOTO

(1) Taolo ya Mokgatlo e tla bewa go Boto yeo e tla bopšago ke:

Modulasetulo

Maloko a mangwe a seswai ao a kgethwago

Maloko ao a kgopelwago ke maloko a mangwe go kgatha tema ka Botong, ao a tla emelago makala a thutapolelo le dingwalo, ao gape a tla bago maloko a Mokgatlo. 

(2) Boto e tla kgethwa kopanongkakaretšo ya Mokgatlo, gomme maloko a tla e hlankela lebaka la mengwaga e mebedi.

  

(3) Maloko ao a fologago ditulo a tla ba le tokelo ya go kgethwa gape, gomme, bonnyane, seripagare sa maloko ao a fologago ditulo se tla swanela go kgethwa gape gore go be le tatelano ye kaone ya tshepedišo ya Mokgatlo.

(4) Modulasetulo o lokela go ka hlankela Boto makga a mabedi a go latelana (mengwaga ye mene), eupša a ka ba nkgetheng gape ka morago ga ge go fetile makga a mangwe a mabedi.

(5)  Palo ya maloko yeo e kgontšhago kopano ya Boto go swarwa e tla ba seripagare (50%) sa palomoka ya maloko a Boto.

(6) Boto e tla ba le maatla a go fetišetša mošomo wa yona go Komitiphethiši yeo e tla bego e kgethilwe go tšwa go maloko a yona.

(7) Boto e tla kgetha Motlatšamodulasetulo, Mongwaledi, Moswaramatlotlo, Morulaganyi wa Dikgokagano le Morulaganyi go tšwa go maloko a yona, goba go tšwa go maloko a ka ntle ga Boto.

(8) Boto e tla ba le maatla a go kgetha malokotlaleletši.

(9) Maikarabelo a Boto e tla ba:

(a) Go bona gore maikemišetšo a Mokgatlo a a phethagatšwa.

(b) Go hlokomela tshepedišo ya matlotlo a Mokgatlo, go balwa go bula disosaethe tša polokelo ya tšhelete goba diakhaonte tša panka go ya ka moo go hlokegago, go swara dipuku tša maleba tša ditšhelete, go bega ka ga ditatamente tša diakhaonte tšeo di hlakišitšwego, bj.bj.

(c) Go bea ditefelo tšeo di lefšago ke magoro a go fapafapana a maloko.

(d) Go bea leihlo mešomo ya bophatlalatši ya Mokgatlo, gomme e thwale le Bašomi ba tša Borulaganyi go phethagatša mošomo woo.

(e) Go hlohleletša Mokgatlo gore o hlome makala.

(f) Go beakanya le go rwala maikarabelo a go bitša dikhonferentshe le/goba dikopano tša mohuta ofe kapa ofe tša Mokgatlo.

(g) Go kgokagana le go šomišana le mekgatlo ye mengwe ya seakademiki le ya seprofešenale ya go ba le kgahlego go tša dipolelo.

(h) Go hloma dikomititlaleletšo dife goba dife tšeo di ka hlokegago go phethagatša mešomo ya Mokgatlo.

(i) Go hlama melawana efe goba efe yeo e hlokegago yeo e tla thomago go šomišwa ka ponyo ya leihlo, yeo e tlo šomago ka gare ga motlhako wa Molaotheo wo. Melawana ye bjalo e tla išwa ka kopanongkakaretšo goba ka kopanong ya go ikgetha ya Mokgatlo (yeo e bileditšwego go phethagatša morero wo fela) gore e fetišwe goba e lokišwe.

(10) Pelaelo efe goba efe yeo e ka dirwago kgahlanong le leloko la Boto e tla nyakišišwa ke maloko a mangwe a Boto, gomme ge dipoelo tša dinyakišišo tša maloko ao di ka bona go hlokega, maloko ao a ka tla ka tšhišinyo ya gore dipoelo tšeo di lebelelwe  kopanongkakaretšo ya Mokgatlo, goba go bitša kopano ye e ikgethilego go tlo ahlaahla tšhišinyo yeo, gomme kopano, ge e amogetše tšhišinyo yeo, e tla tšea sephetho goba diphetho mabapi le pelaelo yeo go ya ka moo e bonago go hlokega.